TEMELJNA DRUŽBENA POGODBA
Svobodne, pravične, suverene, neodvisne in samostojne Republike Slovenije

(Osnutek, podlaga za javno razpravo)

II. Človekove pravice in temeljne svoboščine

20. člen
Vsak človek ima neodtujljivo pravico do življenja, ki je temeljna vrednota Republike Slovenije. Vodstvo države z vsemi razpoložljivimi sredstvi varuje življenje svojih državljanov. Smrtna kazen je izrecno prepovedana v vseh okoliščinah.

21. člen
Vsak človek ima pravico do telesne in duševne celovitosti. Nihče ne sme biti podvržen mučenju, krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Vsakdo ima pravico do zdravja in kakovostne zdravstvene oskrbe, ki vključuje:
dostop do osnovnih zdravstvenih storitev, vključno s preventivnimi pregledi, diagnostiko in zdravljenjem;
pravico do svobodne izbire vrste zdravljenja, vključno z naravnimi metodami, brez kakršne koli oblike prisile;
pravico do zavrnitve cepljenja ali drugih medicinskih posegov brez diskriminacije;
dostop do zdravilnih rastlin za osebno rabo in spodbujanje preventivnih ukrepov.
Medicinski poskusi na ljudeh so dovoljeni le s prostovoljnim pisnim soglasjem posameznika po popolnem in razumljivem obveščanju o naravi poskusa in možnih tveganjih.
Izvrševanje zdravstvene oskrbe in pogoji za medicinske poskuse se uredijo z zakonom.

22. člen
Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva, ki ga vodstvo države varuje v vseh okoliščinah, vključno z javnimi postopki, zaposlitvijo in osebnimi razmerji.

23. člen
Osebna svoboda in varnost sta neodtujljivi pravici vsakega posameznika. Omejitve teh pravic so dopustne le na podlagi zakona, če so nujne za zaščito varnosti drugih ali javnega reda. Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti nemudoma obveščen o razlogih odvzema v jeziku, ki ga razume, ter poučen o pravicah do molka, pravne pomoči in obveščanja bližnjih. Sodišče mora v 24 urah preveriti zakonitost in upravičenost odvzema prostosti. Obdolženec ima pravico do vpogleda v kazenski spis in vse dokaze zoper njega.
Izvrševanje postopkov odvzema prostosti se uredi z zakonom.

24. člen
Pripor je dovoljen izključno na podlagi obrazložene sodne odredbe, če je nujen za izvedbo kazenskega postopka ali za zaščito varnosti. Pripor traja največ tri mesece, z možnostjo enkratnega podaljšanja za dodatne tri mesece po odločitvi vrhovnega sodišča. Če v tem roku ni vložena obtožnica, se obdolženec nemudoma izpusti.
Izvrševanje postopkov pripora se uredi z zakonom.

25. člen
Vsakdo ima pravico do obveščenosti o javnih zadevah. Javni mediji so dolžni zagotavljati resnično, objektivno in nepristransko poročanje, ki služi interesom ljudstva. Dostop do informacij javnega značaja je zagotovljen vsem državljanom brez nepotrebnih ovir.
Izvrševanje delovanja javnih medijev in dostopa do informacij javnega značaja se uredi z zakonom.

26. člen
Vsakdo ima pravico do zasebnosti, varstva osebnih podatkov in nadzora nad svojo digitalno identiteto. Zbiranje, obdelava in shranjevanje osebnih podatkov so dopustni le s prostovoljnim in izrecnim soglasjem posameznika. Avtomatizirane odločitve, ki vplivajo na pravice posameznika, morajo biti podvržene človeškemu pregledu. Uporaba umetne inteligence v javnih in zasebnih storitvah mora slediti etičnim standardom.
Izvrševanje varstva osebnih podatkov in uporabe umetne inteligence se uredi z zakonom.

27. člen
Vsak državljan ima pravico do neposrednega soodločanja o javnih zadevah prek javnih izborov, referendumov, ljudskih iniciativ in odpoklicev, kar je temelj neposredne karantanske vladavine ljudstva.

28. člen
Vsakdo ima pravico do svobodnega gibanja znotraj ozemlja Republike Slovenije ter pravico zapustiti državo in se vanjo vrniti. Omejitve te pravice so dopustne le na podlagi zakona in če so nujne za zaščito javne varnosti ali pravic drugih.
Izvrševanje omejitev gibanja se uredi z zakonom.

29. člen
Vsakdo ima pravico do svobodnega združevanja in mirnega zbiranja za izražanje prepričanj, mnenj ali interesov. Vodstvo države varuje to pravico in preprečuje kakršne koli oblike zatiranja svobodnega zbiranja.

30. člen
Vsakdo ima pravico do svobode izražanja brez strahu pred sankcijami, cenzuro ali povračilnimi ukrepi. Posamezniki, prizadeti zaradi napačnih ali zavajajočih objav, imajo pravico do popravka ali odgovora pod enakimi pogoji, kot je bila izvirna objava.
Izvrševanje pravice do popravka se uredi z zakonom.

31. člen
Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Vodstvo države ne sme posegati v te pravice ali jih kakorkoli omejevati, razen če to izrecno zahteva varstvo pravic drugih.

32. člen
Vsakdo ima pravico do poštenega in javnega sojenja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem. Nihče ne sme biti obsojen, dokler mu krivda ni dokazana v skladu z zakonom. Ponovno sojenje za isto dejanje je prepovedano. Pravica do pravnega sredstva je zagotovljena vsem. Brezplačna pravna pomoč je na voljo tistim, ki si je ne morejo privoščiti. Vsakdo, ki utrpi škodo zaradi nezakonitega ravnanja države ali njenih organov, ima pravico do povračila škode, ki se izplača iz državnega sklada, nato pa se izterja od povzročitelja.
Izvrševanje sodnih postopkov in pravne pomoči se uredi z zakonom.

33. člen
Vsakdo ima pravico prijaviti korupcijo, nezakonita dejanja ali zlorabe oblasti. Prijavitelji so zaščiteni pred povračilnimi ukrepi in so upravičeni do nagrade v višini ene petine prihranka, doseženega z razkritjem, brez obdavčitve.
Izvrševanje zaščite prijaviteljev in postopki za nagrade se uredijo z zakonom.

34. člen
Vsakdo ima pravico do ugovora vesti glede uporabe orožja ali sodelovanja v vojaških dejavnostih. Posamezniki, ki uveljavljajo ugovor vesti, so dolžni sodelovati v programih civilne zaščite ali drugih oblikah družbeno koristnega dela.
Izvrševanje ugovora vesti se uredi z zakonom.

35. člen
Vsakdo je enak pred zakonom brez diskriminacije na podlagi spola, rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja, socialnega statusa ali katere koli druge osebne okoliščine.

36. člen
Vsakdo ima pravico do varstva zasebnosti, družinskega življenja in doma. Tajnost komunikacij, vključno z elektronskimi, je zagotovljena, razen v primeru sodne odredbe, izdane zaradi kazenskega postopka. Vsakdo ima pravico do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki in pravico do sodnega varstva v primeru njihove zlorabe.
Izvrševanje varstva zasebnosti in nadzora komunikacij se uredi z zakonom.

37. člen
Vsakdo, ki beži pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali drugih razlogov, priznanih v mednarodnem pravu, ima pravico zaprositi za azil v Republiki Sloveniji.
Izvrševanje postopkov za azil se uredi z zakonom.

38. člen
Vsakdo ima pravico do uporabe gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva v vseh transakcijah. Brezgotovinska plačila niso obvezna in ne smejo omejevati pravice do uporabe gotovine.

39. člen
Vsakdo ima pravico do svobodnega izbora dela, pravičnih delovnih pogojev in dostojnega plačila, ki omogoča spodoben življenjski standard. Delavci imajo pravico do:
ustanavljanja sindikatov za zaščito svojih interesov;
delitve presežkov dobička v višini ene tretjine, kar zagotavlja pravično porazdelitev gospodarskih koristi;
varnih in zdravih delovnih pogojev, ki ne ogrožajo njihovega zdravja ali dostojanstva.
Izvrševanje delavskih pravic in delitve presežkov se uredi z zakonom.

40. člen
Vsakdo, ki je nesposoben za delo, brezposeln, invalid ali upokojen, ima pravico do socialne varnosti, ki vključuje:
minimalni dohodek, ki omogoča dostojno življenje in pokriva osnovne življenjske potrebe, kot so hrana, stanovanje in zdravstvena oskrba;
finančno podporo za invalide in starostnike, ki zagotavlja njihovo neodvisnost in dostojanstvo;
podporo za brezposelne, ki vključuje programe za prekvalifikacijo in zaposlovanje;
dostop do socialnih storitev, kot so oskrba na domu ali institucionalna oskrba, kjer je potrebno.
Izvrševanje sistema socialne varnosti se uredi z zakonom.

41. člen
Vsakdo ima pravico do brezplačnega osnovnega zdravstvenega varstva, ki vključuje:
preventivne zdravstvene preglede in svetovanje za ohranjanje zdravja;
osnovno diagnostiko in zdravljenje akutnih ter kroničnih bolezni;
nujno medicinsko pomoč, ki je dostopna 24 ur na dan;
dostop do osnovnih zdravil in medicinskih pripomočkov, potrebnih za ohranjanje zdravja.
Vodstvo države spodbuja preventivne ukrepe in raziskave naravnih metod zdravljenja.
Izvrševanje zdravstvenega varstva se uredi z zakonom.

42. člen
Vsakdo ima pravico do dostojnega stanovanja, ki vključuje:
dostop do stanovanja, ki zagotavlja osnovne bivalne pogoje, kot so čista voda, ogrevanje in elektrika;
pravico do socialnih stanovanj za tiste, ki si stanovanja ne morejo privoščiti;
neprofitne stanovanjske kredite z ugodnimi pogoji za mlade družine in socialno ogrožene.
Poseg v dom je dopusten le v primeru dolga, višjega od 15.000 Karantov, pri čemer se upnike izplača iz državnega sklada, dom dolžnika pa se proda po določeni ceni sodnega cenilca na trgu.
Izvrševanje stanovanjske politike se uredi z zakonom.

43. člen
Vsakdo ima pravico do brezplačnega osnovnega in srednjega izobraževanja, ki vključuje:
dostop do kakovostnega izobraževanja, ki razvija znanje, veščine in vrednote;
brezplačne učne pripomočke in gradiva za osnovno in srednje izobraževanje;
štipendije za nadaljnje izobraževanje, ki so dostopne ne glede na socialni položaj.
Izvrševanje izobraževalnega sistema in štipendij se uredi z zakonom.

44. člen
Vsakdo ima pravico do čiste pitne vode, zdrave hrane in čistega naravnega okolja, ki vključuje:
dostop do pitne vode, ki izpolnjuje zdravstvene standarde;
pravico do hrane, ki je varna in zadostna za ohranjanje zdravja;
pravico do bivanja v okolju, ki ni onesnaženo ali ogroža zdravja.
Vodstvo države aktivno varuje naravne vire in spodbuja trajnostno rabo.
Izvrševanje varstva okolja se uredi z zakonom.

45. člen
Ranljive skupine, vključno z invalidi, starostniki in otroki, imajo pravico do:
24-urne asistence, ki omogoča dostojno in neodvisno življenje;
posebnih programov podpore, prilagojenih njihovim potrebam;
zaščite pred izkoriščanjem, diskriminacijo ali zanemarjanjem.
Izvrševanje podpore ranljivim skupinam se uredi z zakonom.

46. člen
Vsak otrok ima pravico do zaščite in podpore za zdrav razvoj, ki vključuje:
pravico do varnega in spodbudnega okolja za fizični, duševni in socialni razvoj;
prednostno obravnavo njihovih koristi v vseh postopkih;
zaščito pred kakršno koli obliko zlorabe ali zanemarjanja.
Spolna zloraba otrok je kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporno kaznijo najmanj 15 let in obveznim psihiatričnim zdravljenjem storilca.
Izvrševanje zaščite otrok se uredi z zakonom.

47. člen
Vsakdo ima pravico do sodelovanja v kulturnem življenju in varstva intelektualnih pravic, ki vključuje:
dostop do kulturnih dobrin in prireditev;
pravico do ustvarjanja in deljenja kulturnih vsebin;
zaščito intelektualnih pravic pred zlorabo ali krajo.
Izvrševanje varstva intelektualnih pravic in kulturnega življenja se uredi z zakonom.

48. člen
Vsak državljan ima pravico aktivno sodelovati pri vodenju države prek javnih izborov, referendumov, ljudskih iniciativ in odpoklicev ter kandidirati za javne funkcije v vseh vejah vodenja.
Izvrševanje pravice do kandidiranja se uredi z zakonom.

49. člen
Vsakdo ima pravico prijaviti krivice, storjene v tranzicijskem obdobju, vključno z nezakonito privatizacijo ali zlorabo oblasti. Tožilstva izvedejo revizije teh kršitev, škoda pa se povrne iz državnega sklada, nato pa se izterja od povzročiteljev.
Izvrševanje revizij in povračila škode se uredi z zakonom.

50. člen
Pravice in svoboščine, določene s to pogodbo, se izvršujejo neposredno in so omejene le s pravicami drugih ali z izrecnimi določbami te pogodbe. Vsaka omejitev mora biti utemeljena, sorazmerna in v skladu z naravnim pravom.

51. člen
Omejitve pravic in svoboščin so dopustne le v izrednem ali vojnem stanju, morajo biti začasne, sorazmerne in nujne. Pravice do življenja, telesne in duševne celovitosti, prepoved mučenja, medicinskih poskusov brez soglasja, dostojanstva, poštenega sojenja, svobode misli in prijave korupcije so nedotakljive v vseh okoliščinah.
Izvrševanje omejitev pravic v izrednem stanju se uredi z zakonom.

52. člen
Omejitve pravic v izrednem ali vojnem stanju morajo biti potrjene z zakonodajo in podvržene stalnemu nadzoru sodišča za varstvo pravic. Po prenehanju izrednih razmer se vse omejitve nemudoma odpravijo.
Izvrševanje nadzora omejitev se uredi z zakonom.

53. člen
Kršenje pravic in svoboščin, določenih s to Temeljno družbeno pogodbo, je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Kazen vključuje najmanj tri leta družbeno koristnih del in povračilo škode, povzročene z dejanjem.
Izvrševanje kaznovanja kršitev se uredi z zakonom.

To je drugi del za javno obravnavo, naslednji bodo objavljeni vsak na svoji strani. Prosimo za konstruktivno razpravo, tako, da najprej poveste kaj se vam zdi v redu in kaj bi vi naredili drugače in to v komentarjih zapišete.

Vse vaše pripombe, pobude, ideje in predloge bomo zbrali in jih vnesli na delovnem sestanku za katerega boste pravočasno izvedeli in bo takoj po prvem septembru, ko bo javna razprava končana. Trajala bo od danes 20. 06. 2025 pa do 31. avgusta 2025.