TEMELJNA DRUŽBENA POGODBA
Svobodne, pravične, suverene, neodvisne in samostojne Republike Slovenije

(OSNUTEK, podlaga za javno razpravo)


Preambula
Mi, ljudstvo Republike Slovenije, v zavedanju svoje neodtujljive pravice do samoodločbe ter ob priznanju dolgotrajne zgodovine slovenskega naroda in njegovega neprekinjenega boja za svobodo, suverenost in pravičnost, sprejemamo to temeljno družbeno pogodbo.

V prizadevanju za vzpostavitev novega družbenega reda, temelječega na načelih neposredne karantanske vladavine ljudstva oz. ljudovlade, v katerem ljudstvo suvereno uveljavlja svojo voljo prek svobodnega in neposrednega izbora predstavnikov, ljudske iniciative, referenduma ter odpoklica, se zavezujemo k graditvi svobodne, pravične, neodvisne in suverene Republike Slovenije.

Izpolnjujoč načela svobode, odgovornosti in enakopravnosti ter ob upoštevanju, da v Sloveniji oblast pripada ljudstvu, ki jo izvršuje neposredno in prek svobodnih javnih izborov izbranih predstavnikov, kot je določeno tudi v tej pogodbi, slovesno sprejemamo to temeljno družbeno pogodbo kot temelj naše družbene ureditve in prihodnje duhovne ter gmotne blaginje naroda.

I. Splošne določbe

1. člen
Republika Slovenija je svobodna, pravična, suverena, neodvisna in samostojna republika, ki temelji na neposredni karantanski vladavini ljudstva. Ljudstvo svojo oblast izvaja neposredno prek svobodnih javnih izborov predstavnikov, ljudskih iniciativ, referendumov in odpoklicev, s čimer zagotavlja vladavino svobodnih, ustvarjalnih, uspešnih in srečnih posameznikov.

2. člen
Republika Slovenija je pravična pravna država, ki zagotavlja splošno in socialno varnost vsem svojim državljankam in državljanom ter spodbuja pravičnost, enakopravnost in blaginjo.

3. člen
Uradni jezik Republike Slovenije je slovenščina. Vsi uradni akti, postopki in komunikacija v javnih institucijah potekajo v slovenščini, razen v primerih, kjer zakon določa drugače za zaščito pravic narodnih skupnosti.

4. člen
Republika Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov ter vseh Slovencev po svetu, ne glede na njihovo prebivališče. Slovenski narod ima trajno in neodtujljivo pravico do samoodločbe, ki jo uresničuje v skladu z naravnim pravom in to pogodbo.

5. člen
Državljanstvo Republike Slovenije se pridobi in izgubi v skladu z zakonom. Oseba, ki v Sloveniji prebiva najmanj deset let, lahko zaprosi za državljanstvo, pod pogoji, ki jih določa zakon. Tujci uživajo vse pravice, zagotovljene s to pogodbo in zakoni, razen tistih, ki so izrecno rezervirane za državljane, kot je pravica do sodelovanja na javnih izborih.
Izvrševanje pravic in postopki za pridobitev ter izgubo državljanstva se uredijo z zakonom.

6. člen
Vodenje Republike Slovenije temelji na načelih neposredne karantanske vladavine ljudstva, enakopravnosti, svobode in socialne pravičnosti. Država je organizirana v tri enakopravne veje vodenja: zakonodajno, izvršilno in sodno, ki delujejo v sozvočju z voljo ljudstva. Državljani in vodstvo države zagotavljajo pogoje za ustvarjalnost, uspešnost, osebno rast, zadovoljstvo in srečo vseh prebivalcev.

7. člen
Suverenost Republike Slovenije pripada izključno ljudstvu, ki svojo oblast uresničuje neposredno prek referendumov, ljudskih iniciativ in odpoklicev ter posredno prek predstavnikov, izbranih na svobodnih javnih izborih. Nobena veja vodenja ne sme omejevati ali posegati v pravico ljudstva do odločanja o vseh zadevah, ki vplivajo na usodo naroda ali države.

8. člen
Republika Slovenija je neodvisna in suverena v mednarodnem prostoru ter odloča izključno v skladu z interesi svojega ljudstva. Vsaka mednarodna pogodba ali vstop v mednarodna zavezništva, ki vplivajo na suverenost, neodvisnost ali samostojnost države, mora biti potrjena na referendumu z neposredno odločitvijo ljudstva. Ljudstvo ima pravico zahtevati prekinitev mednarodne pogodbe ali izstop iz mednarodne organizacije, če ta škodi interesom, ugledu ali blaginji Republike Slovenije.
Postopki za sklenitev, ratifikacijo in prekinitev mednarodnih pogodb se uredijo z zakonom.

9. člen
Republika Slovenija je vojaško nevtralna in demilitarizirana država. Vodstvo države in državljani v petih letih od uveljavitve te pogodbe razglasijo vojaško nevtralnost, v dvajsetih letih pa izvedejo popolno demilitarizacijo ter razglasijo Republiko Slovenijo za demilitarizirano območje, ki se zavezuje k miru in nenasilju. Izvrševanje razglasitve vojaške nevtralnosti in demilitarizacije se uredi z zakonom.

10. člen
Vodstvo države in vsi državljani varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine na ozemlju Republike Slovenije. Posebna skrb je namenjena varovanju pravic avtohtonih italijanske in madžarske narodnih skupnosti v skladu z mednarodnimi standardi. Država podpira avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter slovenske izseljence in zdomce po svetu. Slovenci brez slovenskega državljanstva, ki se vrnejo v Slovenijo za stalno, so upravičeni do posebnih pravic in ugodnosti, ki spodbujajo njihovo vključevanje. Izvrševanje pravic narodnih skupnosti in Slovencev v tujini se uredi z zakonom.

11. člen
Vodstvo države, vodje deželnih in lokalnih skupnosti ter vsi prebivalci so dolžni varovati naravno okolje, naravna bogastva ter kulturno in gospodarsko dediščino za prihodnje rodove. Naravna bogastva in dediščina niso predmet prodaje ali odtujitve tujcem. Trajnostno izkoriščanje naravnih virov je namenjeno izključno koristi vseh državljank in državljanov ter zagotavljanju dolgoročne blaginje. Izvrševanje ukrepov za varovanje naravnih virov in dediščine se uredi z zakonom.

12. člen
Republika Slovenija je ozemeljsko celovita in nedeljiva država, sestavljena iz desetih svobodnih dežel: Pomursko-podravska, Štajerska, Savinjska, Koroško-saleška, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Primorsko-notranjska, Goriška, Dolenjsko-belokranjska in Zasavsko-posavska. Vsaka dežela ima pravico do samostojnega upravljanja v skladu s to pogodbo in zakoni.

13. člen
Glavno mesto Republike Slovenije je Ljubljana, ki je središče nacionalnega vodenja. Glavna mesta svobodnih dežel so: Ljubljana (Osrednjeslovenska), Maribor (Štajerska), Kranj (Gorenjska), Murska Sobota (Pomursko-podravska), Slovenj Gradec (Koroško-saleška), Koper (Primorsko-notranjska), Nova Gorica (Goriška), Celje (Savinjska), Novo mesto (Dolenjsko-belokranjska) in Krško (Zasavsko-posavska).

14. člen
Grb Republike Slovenije je ščit z upodobitvijo Triglava na modri podlagi, pod njim so tri valovite modre črte, ki simbolizirajo morje, jezera in reke, nad njim pa tri zlata srca v navzdol obrnjenem trikotniku, ki predstavljajo srce posameznika, družine in države. Ob ščitu so lipovi listi, ščit je obrobljen z belo, modro in rdečo črto, ki odražajo nacionalne barve.
Izvrševanje oblikovanja in uporabe grba se uredi z zakonom.

15. člen
Zastava Republike Slovenije je belo-modro-rdeča z grbom v rdečem polju. Razmerje med širino in dolžino zastave je 1:2. Slovenska himna je pesem Benjamina Ipavca Domovini:

Bodi zdrava, domovina,
mili moj slovenski kraj!
Ti prekrasna, ti edina,
meni zemeljski si raj!
Tuje šege, tuja ljudstva
so prijat’li, bratje ne,
slava le slovensko čustvo,
srce moje veseli.
Primi celo, zemlja mila,
primi srce moje v dar,
da bi vedno mati bila,
nepozabljena nikdar!

16. člen
Grb, zastava in himna so začasni simboli Republike Slovenije. Dokončni državni simboli se izberejo na podlagi javnih natečajev, ki jih organizira Nacionalni zbor, z dokončno odločitvijo ljudstva na referendumu.
Izvrševanje postopka izbire in potrjevanja državnih simbolov se uredi z zakonom.

17. člen
Uradno menjalno sredstvo Republike Slovenije je Karant (ali alternativno Sloven). Drobiž se imenuje Lipa ali Groš. Uporaba digitalnih valut je dovoljena, vendar je nadzor nad finančnimi transakcijami mogoč le ob utemeljenem sumu kaznivega dejanja in na podlagi sodne odredbe.
Izvrševanje uvedbe in uporabe valute se uredi z zakonom.

18. člen
Država in verske skupnosti so strogo ločene. Verske skupnosti so enakopravne, njihovo delovanje je svobodno, financirajo pa se izključno iz prostovoljnih prispevkov vernikov ali drugih zasebnih virov.
19. člen
Vsi zakoni, podzakonski akti in drugi predpisi morajo biti skladni s to Temeljno družbeno pogodbo in načeli naravnega prava. Ratificirane mednarodne pogodbe, ki jih potrdi ljudstvo, se uporabljajo neposredno in imajo prednost pred notranjimi zakoni, če so skladne s to pogodbo.

To je prvi del za javno obravnavo, naslednji bodo objavljeni vsak na svoji strani. Prosimo za konstruktivno razpravo, tako, da najprej poveste kaj se vam zdi v redu in kaj bi vi naredili drugače in to v komentarjih zapišete.

Vse vaše pripombe, pobude, ideje in predloge bomo zbrali in jih vnesli na delovnem sestanku za katerega boste pravočasno izvedeli in bo takoj po prvem septembru, ko bo javna razprava končana. Trajala bo od danes 20. 06. 2025 pa do 31. avgusta 2025.