TEMELJNA DRUŽBENA POGODBA
Svobodne, pravične, suverene, neodvisne in samostojne Republike Slovenije

(Osnutek, podlaga za javno razpravo)

IV. DRŽAVNA UREDITEV
(I. del: Zakonodajna veja vodenja države)

64. člen – Krajevna skupnost
Krajevna skupnost je osnovna enota samoupravnega sodelovanja ljudi pri vodenju skupnih zadev na svojem območju.
Ljudstvo v krajevni skupnosti neposredno sodeluje v zboru krajanov, ki razpravlja in odloča o vseh vprašanjih lokalnega pomena.
Zbor krajanov izvoli enega predstavnika, ki zastopa krajevno skupnost v občinskem svetu.
Način delovanja in pristojnosti krajevnih skupnosti določa zakon.

65. člen – Občina in občinski svet
Vsaka občina je sestavljena iz krajevnih skupnosti.
Občinski svet sestavljajo predstavniki izvoljeni na ravni krajevnih skupnosti, in sicer po eden iz vsake krajevne skupnosti.
Občinski svet razpravlja o predlogih zborov krajanov, sprejema občinski proračun, daje pobude deželnim skupščinam in usklajuje razvojne usmeritve občine.
Način oblikovanja in delovanja občinskih svetov določa zakon.

66. člen – Občinska uprava in izvršno vodenje občine
Občinsko izvršno vodenje izvaja župan, ki ga neposredno izvolijo prebivalci občine.
Župan vodi občinsko upravo in usklajuje delovanje s krajevnimi skupnostmi.
Občinsko upravo sestavlja župan in deset vodij posameznih področij, ki ustrezajo naslednjim sklopom: finance, notranje zadeve, zdravstvo, šolstvo, gospodarstvo, okolje, promet, sociala, pravna služba in zunanji odnosi.
Način delovanja občinske uprave določa zakon.

67. člen – Deželna skupščina
Vsaka od desetih slovenskih dežel ima svojo deželno skupščino, ki je sestavljena iz:
• desetih županov iz občin posamezne dežele,
• in po enega neposredno izbranega svetnika iz občinske skupščine vsake občine, ki se udeležuje sej deželne skupščine skupaj z županom.
Deželna skupščina usklajuje razvojne politike, sprejema proračun, daje zakonodajne pobude Nacionalnemu zboru slovenskih dežel in potrjuje sestavo izvršnega sveta dežele.
Način delovanja deželnih skupščin določa zakon.

68. člen – Deželni izvršni svet
Deželno izvršno vodenje izvaja deželni izvršni svet, ki ga sestavljajo:
• predsednik deželnega izvršnega sveta,
• in 10 članov, ki vsak vodi eno izmed ključnih področij: finance, notranje zadeve, zdravstvo, šolstvo, gospodarstvo, okolje, promet, sociala, pravna služba in zunanji odnosi.
Predsednika izvoli ljudstvo na neposrednih javnih izborih, člane izvršnega sveta pa predlaga predsednik in jih potrdi deželna skupščina.
Način delovanja in pristojnosti deželnega izvršnega sveta določa zakon.

69. člen – Nacionalni zbor slovenskih dežel
Nacionalni zbor slovenskih dežel je najvišje zakonodajno telo skupnosti slovenskega ljudstva.
Sestavljajo ga:
• po 5 predstavnikov iz vsake od desetih slovenskih dežel, ki jih izvoli ljudstvo na neposrednih javnih izborih,
• ter 2 predstavnika narodnih manjšin – italijanske in madžarske.
Skupno ima Nacionalni zbor slovenskih dežel 52 članov.
Ti med seboj izvolijo predsednika ali predsednico Nacionalnega zbora slovenskih dežel.
Enkrat tedensko poteka razširjena seja, na kateri sodelujejo tudi predsedniki vseh desetih deželnih izvršnih svetov, ki imajo v primeru obravnave pomembnih odločitev tudi pravico glasovanja.
Nacionalni zbor slovenskih dežel sprejema zakone, potrjuje sestavo ministrskega zbora, nadzira njegovo delo in potrjuje proračun države.
Način delovanja zbora določa zakon.

(II. del: Izvršna veja vodenja države)

70. člen – Predsednik Republike Slovenije
Predsednik je neposredno izvoljen predstavnik ljudstva, ki zastopa skupnost slovenskega ljudstva v državi in v svetu. Njegove naloge vključujejo:
• imenovanje predsednika ministrskega zbora po potrditvi Nacionalnega zbora slovenskih svobodnih dežel glede na izid javnega neposrednega izbora s strani ljudstva,
• sodelovanje pri oblikovanju zunanje politike,
• podeljevanje priznanj in odlikovanj,
• razglašanje zakonov,
• in druge protokolarne in povezovalne naloge.
Predsednik je hkrati vrhovni poveljnik oboroženih sil, odgovoren za obrambno varnost države, vendar le v okviru zakonov in soglasno z Ministrskim zborom in Nacionalnim zborom slovenskih dežel. Delovanje in pristojnosti predsednika Republike Slovenije ureja zakon

71. člen – Ministrski zbor
Ministrski zbor je najvišji izvršni organ skupnosti slovenskega ljudstva na nacionalni ravni.
Sestavljajo ga:
• predsednik ministrskega zbora,
• in 10 ministrov, ki vodijo naslednja področja:
1. finance in proračun,
2. notranje zadeve in lokalna samouprava,
3. zdravje in socialno varstvo,
4. izobraževanje, znanost in kultura,
5. gospodarstvo in podjetništvo,
6. okolje, podnebje in naravni viri,
7. promet in infrastruktura,
8. delo in zaposlovanje,
9. pravosodje in človekove pravice,
10. zunanja politika in mednarodne zadeve.
Predsednika ministrskega zbora izvoli ljudstvo na neposrednih javnih izborih. Ministre predlaga predsednik iz kroga preverjenih kandidatov, potrdi pa jih Nacionalni zbor slovenskih dežel. Ministrski zbor skrbi za izvajanje zakonov, vodi javno upravo, pripravlja in izvaja proračun ter skrbi za učinkovito vodenje skupnosti.
Način delovanja ministrskega zbora določa zakon.

(III. del: Pravosodna veja vodenja države)

72. člen – Sestava sodne veje vodenja države
Sodno vejo vodenja države sestavljajo:
• krajevna sodišča,
• deželna sodišča,
• vrhovno sodišče,
• in Sodišče za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Krajevne sodnike predlaga Nacionalna kadrovska agencija, potrjujejo jih občinski sveti. Vodje deželnih sodišč, vodjo vrhovnega sodišča in devet sodnikov posebnega sodišča izbere ljudstvo na neposrednih javnih izborih po preverjanju kandidatov s strani Nacionalne kadrovske agencije. Sodna veja je samostojna in neodvisna. V kazenskih zadevah odloča tudi porota, sestavljena iz žrebom izbranih državljanov.

Vsa razmerja, izbor sodnikov in porotnikov se uredi z zakonom.

73. člen – Sodišče za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin
To posebno sodišče je najvišje varovalno telo sodne veje vodenja države. Sestavlja ga 9 sodnikov, ki jih izvoli ljudstvo po predhodnem preverjanju Nacionalne kadrovske agencije. Odloča o skladnosti zakonov s Temeljno družbeno pogodbo, o kršitvah človekovih pravic in rešuje spore med vejami vodenja države. Odločitve sodišča so dokončne.

(IV. del: Nadzorni in podporni organi)

74. člen – Državno tožilstvo
Tožilstvo vodi in nadzira kazenske postopke v imenu ljudstva, a s podpisom in odgovornostjo vsakega tožilca pod obtožbo. Državni tožilci so neodvisni in odgovorni za preganjanje kaznivih dejanj. Tožilstvo deluje na krajevni, deželni in nacionalni ravni. Generalnega državnega tožilca izvoli ljudstvo.

75. člen – Državno odvetništvo
Državno odvetništvo je samostojen organ, ki pravno zastopa interese države v civilnih, upravnih in drugih pravnih postopkih.
Sestavo, način delovanja in pristojnosti določa zakon.

76. člen – Policija
Policija deluje kot služba varnosti ljudi in premoženja. Je odgovorna za ohranjanje javnega reda, izvajanje zakonov in varstvo človekovih pravic. Upravlja se na krajevni, deželni in nacionalni ravni. Vodje policije izvoli ljudstvo.

77. člen – Civilna zaščita
Civilna zaščita varuje prebivalstvo v primerih naravnih in drugih nesreč. Organizirana je na vseh ravneh skupnosti in deluje v sodelovanju z drugimi reševalnimi službami.

78. člen – Vojska
Vojska države je obrambna sila skupnosti in ne sme biti uporabljena proti lastnemu ljudstvu. Vrhovni poveljnik vojske je predsednik skupnosti. Vojska služi izključno obrambi svobode, miru in ozemeljske celovitosti. Profesionalna vojska in prostovoljna obrambna pripravljenost se usklajujeta s potrebami države.
Način organiziranosti in delovanja vojske določa zakon.

79. člen – SOVA
Služba za obveščevanje in varnost (SOVA) zbira, analizira in posreduje informacije pomembne za nacionalno varnost. Podvržena je strogemu nadzoru Nacionalnega zbora slovenskih dežel in Sodišča za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

80. člen – Nacionalna izbirna komisija
Nacionalna izbirna komisija je neodvisen organ, odgovoren za organizacijo in izvedbo javnih izborov, referendumov in odpoklicev. Zagotavlja poštenost, preglednost in dostopnost postopkov. Člani komisije so imenovani na podlagi strokovnih meril Nacionalne kadrovske agencije za obdobje petih let.
Izvrševanje delovanja Nacionalne izbirne komisije se uredi z zakonom.

81. člen – Agencija za nadzor javnih financ
Agencija za nadzor javnih financ je neodvisen organ, ki nadzoruje porabo javnih sredstev in preprečuje zlorabe. Njeno vodstvo je imenovano za pet let na podlagi strokovnih meril Nacionalne kadrovske agencije.
Izvrševanje delovanja agencije in imenovanja vodstva se uredi z zakonom.

82. člen – Mandatna doba in možnost odpoklica
Vsi posamezniki, ki so izbrani ali imenovani na vodstvene ali predstavniške funkcije na krajevni, občinski, deželni ali nacionalni ravni, v zakonodajni, izvršni ali sodni veji vodenja države, opravljajo svojo funkcijo za dobo petih let.
Med te posameznike sodijo tudi sodniki, tožilci ter vodje državnega odvetništva.
Vsakega izmed njih je mogoče odpoklicati na zakonito določen način, po postopkih, ki ustrezajo ravni njihovega delovanja (občinski, deželni ali nacionalni).
Način in postopke odpoklica določa zakon.

83. člen – Digitalni sistem za spremljanje dela javnih uslužbencev in sistem za digitalne izbore in referendume ter pred tem razprave o predmetnih zadevah
Digitalni sistem omogoča državljanom, da vpisujejo izkušnje in povratne informacije o delovanju javnih institucij in zaposlenih v njih. Sistem zagotavlja preglednost, odgovornost in izboljšanje kakovosti javnih storitev. Uvaja se postopni digitalni sistem izborov in odpoklicev ter možnosti javnih razprav preko spleta o zakonih in drugih zadevah o katerih bo treba odločiti s pomočjo referenduma.
Izvrševanje delovanja digitalnega sistema se uredi z zakonom.

84. člen – Plače javnih uslužbencev
Plače javnih uslužbencev temeljijo na petih plačnih razredih z razmerjem 1:5, vezanim na gospodarski uspeh države v variabilnem delu plače za vse javne uslužbenece zaposlene na občinski, deželni in nacionalni ravni. Plače so javno dostopne in odražajo načelo pravičnosti.
Izvrševanje plačnega sistema javnih uslužbencev se uredi z zakonom.

85. člen – Politične stranke
Politične stranke imajo pravico predlagati ideje, predloge, projekte, programe in kandidate, vendar nimajo odločevalske moči. Vsi predlogi kandidatov za zasedanje položajev na kateri koli ravni gredo skozi enak kadrovski postopek kot gredo vsi ostali. Financirajo se izključno iz članarin in prostovoljnih prispevkov.
Izvrševanje delovanja političnih skupin se uredi z zakonom.

86. člen – Racionalizacija javne uprave
V roku treh let po uveljavitvi Temeljne družbene pogodbe se izvede pregledna in učinkovita reorganizacija in racionalizacija javne uprave.
Ukinjajo se:
– institucija Varuha človekovih pravic (naloge prevzame sodna veja vodenja države),
– Komisija za preprečevanje korupcije (naloge prevzamejo policija in tožilstvo),
– Računsko sodišče (naloge prevzame Agencija za nadzor javnih financ),
– Državni svet (naloge strokovnega posvetovanja prevzame Nacionalni zbor slovenskih dežel).
Način izvedbe določa zakon.

Vabljeni k sodelovanju v javni razpravi o novi Temeljni družbeni pogodbi

Javna razprava o novi Temeljni družbeni pogodbi spletni strani tukaj, kjer lahko brez cenzure izrazite svoja mnenja, pripombe in predloge. Vsak konstruktiven prispevek – tudi kritičen – je dobrodošel, saj si prizadevamo skupaj oblikovati dokument, ki bo resnično služil vsem ljudem.
________________________________________
📅 Potek razprave:
• Prvo branje: od 1. julija do 31. julija 2025
• Drugo branje: od 15. avgusta do 15. septembra 2025
________________________________________
🛠️ Pridruži se uredniškemu timu
Vse vaše predloge – naj gre za dopolnila, popravke ali racionalizacije – bomo obravnavali in po tehtnem premisleku vključili v drugo branje pogodbe.
Zato vabimo vse, ki bi želeli sodelovati v uredniškem timu za pripravo končne različice Temeljne družbene pogodbe. Tvoj glas in tvoje znanje lahko pomembno prispevata k skupnemu uspehu.
________________________________________
🕊️ Pomagaj pri organizaciji Plebiscita 2.0
Iščemo tudi prostovoljce, ki bi pomagali pri organizaciji Plebiscita 2.0, s katerim bomo novo Temeljno družbeno pogodbo sprejeli z veliko plebiscitarno večino.
Vabimo posameznike iz vsake krajevne skupnosti, občine, dežele in na nacionalni ravni, da se nam pridružite in skupaj poskrbimo, da bo postopek potekal gladko, pregledno in v duhu sodelovanja.
________________________________________
📩 Za sodelovanje in več informacij nas kontaktirajte na:
✉️ gibanjeops2013@gmail.com
📱 ali pošljite SMS na 031 274 419
________________________________________
Za svetlo prihodnost. Za pravičnost. Za ljudsko voljo.
Za Slovenijo, ki bo spet naša